Bruseljska listina

For the creation of a European and an International Criminal Court of the Environment and Health

O neodtujljivi človekovi pravici do zdravega okolja in o tveganju, da je trenutna stopnja izgube biotske raznolikosti že presegla kritično točko.

PODPISANI

• Se spominjamo in poudarjamo načela ter vsebine vseh mednarodnih resolucij in mednarodnih deklaracij vse od Deklaracije konference Združenih narodov o okolju, ki je bila sprejeta v Stockholmu 16. junija 1972.
• Se zavedamo, da izzivi segajo preko meja in se je zatorej z njimi treba soočiti na nadnacionalni ravni.
• Trdimo, da prekomerna raba naravnih virov implicira škodo ali celo uničenje ekosistemov, katerih delovanje omogoča vzdrževanje in razvoj življenja; da na to kaže izumrtje in izumiranje številnih rastlinskih in živalskih vrst; da je človeško zdravje izpostavljeno tveganju preko rabe toksičnih proizvodov in še posebej endokrinskih motilcev, rakotvornih snovi, mutagenov ter reproduktivnih toksinov.
• Opažamo, da se je nekaj iniciativ odločilo za ustavni pristop k reševanju življenjskih sistemov (na primer, nova ekvadorska ustavna listina, Conferencia Mundial de los Pueblos sobre el Cambio Climático y los Derechos de la Madre Tierra – Cochabamba, Listina o okolju v Franciji).
• Poudarjamo nujnost potrebe po ukrepanju.
• Upoštevamo, da takšna perspektiva zahteva preučitev in oceno zgodovinskih, antropoloških, kulturnih, znanstvenih, zdravstvenih, ekonomskih in političnih podatkov.
• Jemljemo s tem v obzir, da je te podatke potrebno prevesti v zakon, da bi se omogočila ohranitev okolja s pomočjo učinkovitih, proporcionalnih in odvračajočih sankcij; da dobro informirane izbire in odločitve lahko res vodijo do dramatičnih kratko in dolgoročnih posledic za naravne vire, naravo in človeka; da je zategadelj pomembno zagotoviti učinkovit dostop do pravice.
• Beležimo, da dandanes obstajajo številne in raznovrstne iniciative, ki delujejo posamično ali s podporo drugih organizacij; da vse sledijo skupnemu cilju preko različnih, vendar dopolnilnih metod, ki jih je moč bolj ali manj hitro implementirati; da moramo najti najprimernejše orodje in rešitve za skupno delovanje, da bi pognali v tek, kar je moč narediti nemudoma, in uskladili naše napore za dosego najboljših rezultatov pri vsaki izmed iniciativ.

Vsled temu smo se odločili podati sledečo skupno izjavo:

1. Vse podpisane organizacije bodo takoj podprle vse iniciative, ki trenutno obstajajo ali so v pripravi in bodo omogočile civilni družbi, da pridrži in sodi, vsaj moralno, odgovornim za okoljske zločine in prestopke, ki škodujejo globalnim naravnim virom in človeškemu zdravju; na primer Mednarodno sodišče zavesti za zločine proti naravi in okolju ali Sodišče narodov.
2. Do drugega zgodovinskega koraka lahko pride z ustanovitvijo EVROPSKEGA KAZENSKEGA SODIŠČA ZA OKOLJE IN ZDRAVJE; sledeč zaslišanju prof. Abramija, predsednika Mednarodne akademije za znanosti in okolje, 10. julija 2010 pred Odborom Evropskega parlamenta za okolje, je poročilo, ki ga je naročil oddelek za politike »državljanske pravice in ustavne zadeve« Generalnega direktorata za notranje politike Evropskega parlamenta, komentiralo, da1: »Ustanovitev specializiranega senata na Sodišču Evropskih skupnosti ali specializiranega sodišča na splošnem sodišču s pristojnostjo za okoljske primere bi bila realističen srednjeročni cilj.«; FME-ILE je že podprl iniciativo, ki bi lahko pripeljala do modifikacije statusa Sodišča Evropskih skupnosti; priznanje potrebe po kazenskih sankcijah za okoljske zločine (direktiva 208/99/EC) in ustanovitev evropskega tožilstva bi lahko bila prva koraka v tej smeri; poostritev sankcij in priznanje ekocida za zločin, kot to zahteva civilno gibanje Ustavimo ekocid v Evropi, je prav tako del tega procesa.
3. Končni cilj je MEDNARODNO KAZENSKO SODIŠČE ZA OKOLJE IN ZDRAVJE. Da bi to lahko dosegli, je možna revizija statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (čl. 121, 122 in 123) z vpeljavo okoljske katastrofe kot enega od zločinov proti človeštvu, s čimer bi se omogočil pregon tistih odgovornih, ki so ravnali z namenom. Proglasitev okoljske katastrofe za zločin bi omogočila učinkovito mednarodno zaščito ekosistemov v duhu pravnih precedensov iz civilne zakonodaje, kot jo podaja Meddržavno sodišče Združenih narodov (primer Trail, primer Krfskega preliva), iz katere izhaja prevlada mednarodnega občega prava, po katerem imajo države »odgovornost zagotavljati, da dejavnosti znotraj njihove pristojnosti ali nadzora ne povzročajo škode okolju drugih držav ali področjem izven meja nacionalne pristojnosti,« kar potrjuje Načelo 21 Stockholmske deklaracije iz 1972 in Načelo 2 Konference v Riu de Janeiru leta 1992.

Podpisniki v tem duhu z zanimanjem sledimo in nekateri tudi podpiramo imenovanje novega zločina po imenu »ekocid« za peti zločin proti miru.

ZA DOSEGO TEGA CILJA POBUDNIKI

1. Vabimo druge zainteresirane organizacije, da podprejo zahtevo po ustanovitvi Evropskega kazenskega sodišča za okolje in zdravje na osnovi načel učinkovitih, proporcionalnih in odvračajočih sankcij, kot je to razložila EU.
2. Vabimo zainteresirane organizacije in globalno civilno družbo na splošno, da podprejo zahtevo po ustanovitvi Mednarodnega okoljskega kazenskega sodišča za okolje in zdravje z razvojem trenutnih kompetenc Mednarodnega kazenskega sodišča preko pravnih postopkov, ki so navedeni v Pogodbi (revizija in amandmaji), in z vključevanjem okoljske katastrofe kot nov, specifičen zločin.
3. Sledeč temu nagovoriti Generalnega sekretarja OZN, da zagotovi vse potrebno za:
   • Katalogiziranje nujnih okoljskih primerov na Zemlji s posebno pozornostjo do zaščite zdravja in sorodnih znanstvenih ter tehnoloških vprašanj, kakor tudi kulturnih in antropoloških vidikov;
   • Pognati v tek potrebne korake za ustanovitev Mednarodnega kazenskega sodišča za okolje in zdravje ter primerne sankcije za okoljske posege, ki so povzročili škodo ljudem in ekosistemom.
4. Vabimo zainteresirane organizacije in civilno družbo, da podprejo iniciativo, ki poziva OZN in države, naj priznajo načelo »onesnaževalec plača« kot univerzalno pravno načelo, podprto s sankcijami, da se popravi okoljska škoda, vpelje resnično pravno in sodno zaščito za naravne vire v duhu učinkovite multilateralnosti ter solidarnosti.
5. Se odločamo v vsakem primeru, da se organiziramo kot javna platforma z namenom uresničitve tega skupnega cilja.